Večina pevcev že pozna izraze, kot so: podprti, izdržani ali preponski dih. Med petjem se vdih mora »zgoditi« navzdol kot nadaljevanje v smeri izdiha. Ko nam to uspe, začutimo, kako energija preide v predel trebušne votline, kjer s pomočjo prepone tvori center naše telesne moči. Poglejmo najprej nekaj dejstev o preponi…
Trebušna prepona (diafragma) je mišična pregrada med prsno in trebušno votlino. V sproščenem stanju ima obliko kupole in je pomembna dihalna mišica – krčenje prepone namreč izzove vdih. Doprinese do 80 odstotkov mišičnega dela, potrebnega za dihanje. Krčenje prepone povzroči potovanje zraka v pljuča, saj se poveča prostornina prsnega koša in posledično pade intratorakalni tlak. Skrčena prepona se glede na sproščeno stanje skrajša za okoli 30 odstotkov. Relaksacija diafragme privede do izdiha, kar pa je povečini pasivni proces. Dihanje, pri katerem opravlja večino dela trebušna prepona, imenujemo diafragmalno dihanje oziroma dihanje s trebušno prepono. Delež omenjenega dihanja je odvisen od starosti, natreniranosti in fizične obremenitve. (Vir: Wikipedia)
Pevci krepimo dihalno moč za obvladovanje petja z aktivnim delovanjem trebušnih mišic, ki v kombinaciji z uravnoteženim položajem telesa omogočajo zasnovo stabilnega zračnega stebra. Gre za usklajeno sodelovanje prepone, reber, trebušnih mišic in pljuč ter stabilne telesne drže. V osnovi gre za trening, ki izgradi spretnost intenzivnega, a hkrati sproščenega dihanja. Najprej se bomo osredotočili na učinkoviti izdih.
Pevski izdih
Za plastično predstavo dvignimo dlan visoko nad glavo. Predstavljajmo si, da v najvišjem nadstropju podpiramo dvigalo, ki mu v danem trenutku prerežemo nosilne vrvi in ga spustimo v prosti pad. Med spuščanjem brez nadzora nadvse sproščeno izdihnimo ves zrak, dlan kar se da prosto pade proti tlom. Ponavljanje vaje spuščanja dlani ne sme posvojiti še napačnega izraza, zato vztrajajmo v izravnani drži, pogled pa fokusirajmo v prostor. Petje zahteva izkoriščanje sleherne priložnosti za sproščeni izdih, preostali zrak po izpetih glasbenih frazah ne sme zastajati v pljučih.
Pevski vdih
V naslednjem koraku vajo nadgradimo z učinkovitim pevskim vdihom, ki se bistveno ne razlikuje od vdihov pri borilnih veščinah ali vajah retoričnih spretnosti. Dovršen vdih se izvaja večinsko skozi usta in le delno skozi nos. Vdih skozi usta omogoča večjo odprtost pevskega aparata. Prehod vdihanega zraka skozi nos priporočam le v izrazito hladnih razmerah, kot krajšo konsekvenco proti morebitni izsušitvi sluznice v grlu. Kot smo že omenili v uvodu, bomo vdih usmerili proti zemlji, v predel trebuha, kot nadaljevanje v smeri izdiha…
Morda vas zanima tudi stopnja vašega pevskega predznanja? Bi radi izvedeli več o ogrevanju pevskega aparata, artikulaciji vokalov in konzonantov, o primerni drži in izrazu, o petju v večglasju, fraziranju, glasovnem obsegu (petje visokih in nizkih tonov) in o pripravi pesmi od A do Ž? O pevskih težavah in rešitvah sem zapisal v priročniku Osnove vokalne tehnike.
Pridružite se več kot 3000 pevcem, zborovodjem in pevskim učiteljem. Prebrali boste številne pevske predloge in rešitve. Svoja mnenja lahko dodate na facebook naslovu: Petje (vokalna tehnika).
Ste v članku Pevsko dihanje naleteli na kakšen koristni nasvet tudi zase?
Robert Feguš
www.petje.pro